Izbira imena

Izbira imena je tema, ki bolj zanima bodoče mamice kot dejanske mamice.

Ne bom razkrila recepta za izbiro popolnega imena za vašega malčka, takega recepta ni. Oziroma je. Gre pa enostavno takole: karkoli paše mamici in očku! 

Zveni enostavno, a vendar ... 

-Kaj praviš, če bi bil X. 

-Ne, jaz bi raje Y. 

Takole so zveneli najini pogovori o imenih. Še preden sva izvedela za spol dojenčka, sva že imela izbrano ime. Za Miško. Naslednjega dne sva šla na ultrazvok. 

Ginekologinja nama: Pričakujeta fantka!

Midva: Spet se bova morala pogajati za ime ... 

Zadeva je bila posebno komplicirana. Jaz absolutno nisem hotela italijanskega imena. Ne, ker bi imela težave z Italijani, a se mi je nekako zdelo, da bi se babica partizanka, ki se je med fašizmom bojevala proti poitalijančevanju, obračala v grobu kot vrtavka, če bi izbrala italijansko ime. Babica, ki je umrla leto dni, preden sem se jaz rodila, je baje celo klofutala očetove sestrične, če so izrekle eno samo besedo v italijanščini ... 

Meni so pa všeč nekatera zelo klasična slovenska imena. Ne in ne, je trdil moj mož, tako je ime našemu prijatelju, tako je ime sodelavčevemu sinu, to ime ne zveni lepo ... 

Zakaj pa ne bi kakšnega furlanskega imena, kot je ... je potem začel mož in predlagal kakšno -meni- nemogoče ime. In spet nisva prišla nikamor.

Zadevo sem si seveda dokončno zakomplicirala sama, ker nisem hotela slovenskega imena s strešicami. Je že tako, da je bolje nositi takšno ime, ki ga lahko zapišeš s katero koli mednarodno tipkovnico. Nenazadnje živimo v Italiji ... ki strešice težko pozna, čeprav bi jih po zakonu morala ... In tudi to bojevanje za vsako strešico na osebnem dokumentu mi je včasih malo brezpredmetno, predvsem ker nimajo vsi zamejci tako brezhibnega poznavanja knjižnega jezika, pa se potem ukvarjajo s takšnimi zadevami (opss, a sem to na glas povedala?).

*kratek offtopic*

Standardna vprašanja (in moji odgovori) med nosečnostjo:

-V katerem mesecu si?
-V dvajsetem tednu.
-Ah, torej ... (sogovornik računa, kateri mesec je, tebe pa niti ne zanima, ker te itak v bolnišnici sprašujejo samo za teden, tako da govoriš kot matematik: 20+2 ... )

-Oh, a že veš za spol.
-Ja.
-In?
-Nočeva še povedati. (Le zakaj si mož misli, da so lahko na dveh ultrazvokih zgrešili?)

-Kako mu bo ime?
-Ne poveva.
-Oh, zakaj pa ne?
-Nočeva.
-Joj, to pa ni pravično!

*konec kratkega offtopic*

Pa si jaz izposodim leksikon imen. Mož noče več poslušati.
-Pa saj sva že izbrala nekaj imen. 

-Mogoče pa najdem lepše.

Nekega dne sem prebirala posebno številko Mladine o Bibliji. Pa sem prebrala Škratkovo ime. Grem v dnevno, mož na kavču, televizor prižgan.
-Kaj pa Škratek?
-Zveni lepo.
Bilo je prvo ime, s katerim sva se oba takoj strinjala. V naslednjih dneh si je mož še premislil, a ko sva bila v porodnišnici, je rekel: Ker se je hotel roditi toliko časa prej, naj bo Škratek!
(Če ste radovedni in bi radi vedeli, kako je Škratku dejansko ime, vam bom razkrila. Odprite Staro zavezo Svetega pisma in poglejte naslov petnajste knjige.)

Midva sva se odločila, da o imenu oz. možnih imenih ne bova govorila. To pa predvsem zato, ker nisva hotela, da bi kdorkoli vplival na najino odločitev. Ni nama žal, da sva se tako odločila, predvsem ker sva izbrala nekoliko nenavadno ime. Ne glede na odločitev pa bo vedno kdo, ki ne bo najbolj navdušen nad izbranim imenom, a to ni pomembno. Šteje le to, da je ime všeč mamici in očku.

Vir: http://miami.happeningmag.com/wp-content/uploads/baby-name-surprised.jpg