Post

Visualizzazione dei post da giugno, 2017

Novorojenček in ... neonatologija (2. del) oz. o cepljenju

Immagine
Pa sem tudi jaz prišla do Škratka po dveh dneh, odkar ga nisem videla. V tem oddelku vlada red in stroga higiena. Kdorkoli pride sem, si mora najprej temeljito umiti roke in si nato vtreti še antiseptični gel. Pa ne, da bi lahko kdorkoli prišel sem. Starši so lahko s svojimi otroki cel dan, na obisk pa lahko pridejo samo še stari starši in otrokovi bratje ali sestre (eden naenkrat in v spremstvu enega od staršev). In kako izgleda tak oddelek? Posteljice in inkubatorji z otroki, ki imajo najrazličnejše težave. Škratek je imel sobico sam (infekcija pač!) Medicinske sestre hitijo sem pa tja, ekrani se nenehno oglašajo v svojim bipanjem, starši sedijo ob svojih dojenčkih, nekateri jih pestujejo, drugi jim dajejo mleko s stekleničko, nekatere mamice jih dojijo, nekateri dojenčki v inkubatorjih pa so skoraj ves čas sami ... Ni posebno lep oddelek. Tudi takšna služba je zelo stresna, zahtevna, si predstavljam. Nekateri dojenčki tehtajo manj kot pol kilograma ... Tako nežna, krhka bitja .

Novorojenček in ... neonatologija (1. del)

Obstajajo kratice, ki jih raje ne bi poznala. Na primer TIN, Terapia intensiva neonatale . Škratek se je rodil v Palmanovi, porod je bil naraven. Glede na to, da je bil to zame prvi porod, je bil baje med krajšimi, tako mi pravijo. Ni bil ekspresno hiter, ni pa bil tudi nepopisno dolg. Porod pač. Ne bom se spuščala v podrobnosti, le kdo hoče slišati vse o porodu ... V prvih dneh sem sicer razlagala, kako je bilo, če me je kdo vprašal, in se mi je zdelo popolnoma naravno, da o tem govorim. Po enem mesecu pa se mi zdi že tako zelo daleč. Da ni bil hud pa verjetno priča dejstvo, da se mi zdi čisto možno in naravno, da bi lahko čez nekaj časa Škratek dobil kakšnega bratca ali sestrico. Ko se je rodil, so mi ga pokazali le za kakšno minutko, niti v naročje ga nisem dobila, pa je že šel v inkubator. Nič hudega, sem si mislila, saj gre marsikateri dojenček v inkubator. Čez kakšno uro pa je prišla do mene zdravnica in mi rekla, da ga bodo preventivno preselili v oddelek za intenzivno nego

Zdaj sem pa mama ... In zdaj? Kaj naj?

Immagine
Zdaj sem pa mama, me je spreletelo kakšen dan po rojstvu Škratka. Bolje rečeno, kakšen teden po rojstvu, takoj po njegovem prihodu na svet sem imela druge skrbi (o tem v naslednjem postu). Jaz sem mama. Neverjetno. Do včeraj sem se sprehajala s svojim trebuhom, ga trepljala, spala, ko se mi je zazdelo, hodila na kave s prijateljicami, brala knjige (no, to še vedno počnem - tudi o tem kdaj drugič), se stuširala, ko sem si to zaželela (tudi o tuširanju z dojenčkom bi lahko napisala cel post), načrtovala, razmišljala o prihodnosti, si predstavljala Škratka, navijala za ime, ki je bilo meni najljubše (in točno to ime nazadnje ima), urejala stanovanje (metala stran stvari - med nosečnostjo mi je uspelo sprazniti skoraj popolnoma omaro doma pri mami, kjer je moja soba skoraj takšna, kakršno sem zapustila, ker si nisem nikoli vzela časa, da bi jo spraznila, mama se pa tudi ni sekirala in mi je rekla, da lahko pustim, kar želim, v svoji sobi, ki je, ja, še vedno moja, čeprav ne živim ve